Nešplja: Pozen jesenski sadež, ki je najboljši, ko je prezrel

Opis

Nešplja (Mespilus germanica) je manj znan, a toliko bolj dragocen jesenski sadež, ki ga običajno uživamo po zmrzali. Posebnost tega sadeža s trdo, rjavo lupino je, da postane užiten šele, ko je prezrel – takrat je njegova mehka, želatinasta notranjost sladka in ima okus, ki spominja na suho sadje. V Evropi jo gojijo že stoletja, a jo tudi danes cenimo kot vir dragocenih hranil.

Blagodejni učinki nešplje

Nešplja ima visoko vsebnost vlaknin, vsebuje vitamin C in več vrst organskih kislin. Pomaga pri prebavi, ima lažji odvajalni učinek in s svojimi antioksidanti podpira delovanje imunskega sistema. Sadež je najboljši v prezrelem stanju, ko je njegova rjavkasta, želatinasta notranjost sladka in prebavljiva.

• Visoka vsebnost vlaknin – podpira delovanje črevesja.
• Vir vitamina C, pomaga pri krepitvi imunskega sistema.
• Vsebuje organske kisline, ki izboljšujejo presnovo.
• V njej najdemo tudi spojine z antioksidativnim delovanjem.
• Naravno odvajalo pri blažjih težavah.

Nešplja v kuhinji

Nešplja je užitna v prezrelem stanju. Takrat je odlična surova (izdolbena z žlico) ali kot marmelada, omaka, kaša. Njen okus se dobro ujema s cimetom, nageljnovimi žbicami in medom. Primerna je za aromatiziranje sadnega kruha, peciva in pit. Idealna je za konzerviranje: iz nje lahko pripravimo marmelado, suho sadje ali kompot.

Zorenje in shranjevanje

Nezrela nešplja je trda, trpka in polna čreslovin, a s shranjevanjem in medenjem postane užitna. Če jo pustimo na suhem in hladnem mestu, se v nekaj tednih zmehča in porjavi. Šele takrat je primerna za uživanje – ta faza prezrelosti je pri nešplji ključnega pomena.

Nešplja je torej eksotičen, starinski, a ponovnega odkritja vreden sadež, ki v jesensko-zimskih mesecih skriva dragocena hranila in ponuja posebno doživetje okusa.